Trump: Ameriške sile nimajo v Iranu "praktično ničesar več" za ciljati

Katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bila država v sredo tarča napada, v katerem je bilo iz Irana izstreljenih devet balističnih raket in več brezpilotnih letalnikov.

V objavi na družbenem omrežju X so dodali, da so oborožene sile "uspešno prestregle vse drone" ter osem raket, medtem ko je deveta raketa padla na nenaseljeno območje.

Ameriški predsednik Donald Trump je med govorom v Kentuckyju pohvalil ameriško vojsko in dejal, da je "boljša od katerekoli vojske na svetu". "Nisem vedel, da jo bomo morali toliko razkazovati," je dodal, s čimer se je očitno skliceval na vojno v Iranu.

Trump je še dejal, da je vojsko v takšni obliki zgradil že v svojem prvem predsedniškem mandatu in da se vojske drugih držav "niti približno ne morejo primerjati", poroča BBC.

Ob začetku vojne ZDA in Izraela nad Iranom so se na spletu in družbenih omrežjih pojavile fotografije in videoposnetki z domnevnih vojnih žarišč, ki pa so v resnici lažni, saj so ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence. Ne le, da je takšne podobe vedno težje prepoznati, tudi vse več ljudi jim verjame in jih širi naprej. "To je naša nova realnost. In zelo kaotična je," je za CNN povedal digitalni forenzik Hany Farid.

Več preberite v prispevku Prizori vojne, ustvarjeni z umetno inteligenco: "To je naša nova realnost".

Ameriški predsednik Donald Trump pa je danes dejal, da so ZDA do tega trenutka napade izvedle na 28 iranskih plovil za polaganje min. "Do tega trenutka smo zadeli 28 ladij," je Trump med obiskom Cincinnatija dejal novinarjem.

Varnostni svet ZN je danes s 13 glasovi za in vzdržanima glasovoma Rusije ter Kitajske potrdil predlog resolucije Bahrajna in Sveta za sodelovanje v zalivu (GCC), ki od Irana zahteva, naj preneha napadati svoje arabske sosede. Predlog resolucije je kot so-sponzor podprlo 135 držav, med njimi tudi Slovenija.

Varnostni svet ZN bo pred začetkom odprte razprave o položaju na Bližnjem vzhodu glasoval tudi o ruskem predlogu resolucije, ki prav tako zadeva ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Ruski predlog, ki nima so-sponzorjev od držav, ki so vpletene v vojno, obsoja napade na civiliste in poziva k diplomaciji za konec spopadov.

Z Iranom povezana hekerska skupina Handala je danes prevzela odgovornost za obsežen kibernetski napad na ameriškega velikana medicinske tehnologije Stryker, pri čemer je navedla, da je izbrisala več kot 200.000 sistemov in pridobila 50 terabajtov podatkov, poroča časnik Wall Street Journal.

"Naša velika kibernetska operacija je bila izvedena popolnoma uspešno," je navedla skupina Handala in napad opisala kot maščevanje za napad na šolo v Minabu, kjer je po iranskih podatkih umrlo več kot 170 ljudi, večinoma deklic. Preiskava o napadu v ZDA poteka, uvodni sklepi pa nakazujejo na napad z ameriškim raketnim izstrelkom tomahawk.

Handala trdi, da je uspešen kibernetski napad zaprl urade Strykerja v 79 državah in da so vsi izvlečeni podatki zdaj v rokah svobodnih ljudi po svetu. To naj bi bil šele začetek novega poglavja v kibernetski vojni proti "sionističnim voditeljem in njihovim lobijem".

Podjetje Stryker je globalni gigant na področju medicinskih pripomočkov z okoli 56.000 zaposlenimi in 25,12 milijardami dolarjev prihodkov v letu 2025, ki proizvaja vse od ortopedskih vsadkov in kirurških instrumentov do bolniških postelj in robotskih kirurških sistemov, navaja časnik.

Skupina Handala je kasneje objavila, da je izvedla tudi napad na Verifone, ki je specializiran za elektronska plačila in plačila na prodajnih mestih.

Napad na sistem Strykerja je izbrisal podatke na računalnikih in mobilnih telefonih povezanimi z omrežjem podjetja. Na zaslonih se je pokazal logotip Handale, ki je nastala leta 2022 in je v zadnjih tednih prevzela odgovornost za vrsto napadov na izraelske in zalivske družbe, poroča Wall Street Journal.

Romunija bo ZDA dovolila uporabo svojih letalskih oporišč za oskrbo z gorivom za letala, ki sodelujejo v ameriško-izraelski vojni proti Iranu, ki se danes nadaljuje dvanajsti dan, je sporočil romunski predsednik Nicusor Dan. Kot je dejal, gre za začasno namestitev ameriške vojaške opreme in sil v Romuniji.

Romunski parlament je ukrep odobril, potem ko ga je pred tem pregledal vrhovni svet za nacionalno obrambo. Predsednik Dan je ukrep po seji sveta označil za "začasno namestitev ameriške vojaške opreme in sil v Romuniji".

Po navedbah predsednika bo poteza omogočila polnjenje ameriški letal z gorivom in namestitev opreme za spremljanje in satelitsko komunikacijo. "To je oprema, ki krepi varnost Romunije," je dejal in poudaril, da je oprema obrambne narave in da sama po sebi ni opremljena z orožjem.

ZDA bodo lahko po navedbah uradnega vira sprva za 90 dni uporabljale oporišči Mihail Kogalniceanu v bližini Constante na obali Črnega morja in Campia Turzii v osrednji Romuniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V vsaki od obeh letalskih baz bo nameščenih dodatnih 400 ameriških vojakov.

V oporišču Mihail Kogalniceanu, znano tudi kot MK, ima ameriška vojska največjo prisotnost v Romuniji, sicer ključni državi na vzhodnem krilu Nata. Odkar so ZDA oktobra nekaj vojakov umaknile iz Romunije, jih je v državi ostalo približno tisoč, od tega 800 v oporišču MK. Tega ameriška vojska uporablja že od leta 1999, vključno v času operacij v Iraku in Afganistanu.

Gibanje Hezbolah je v zadnjih nekaj minutah izstrelilo rakete proti več območjem v Izraelu, so na omrežju X sporočile izraelske obrambne sile.

"Poleg prestrezanja izstrelkov izraelsko letalstvo trenutno napada izstrelišča projektilov, pripravljena na izstrelitev, ter dodatne infrastrukturne objekte Hezbolaha po Libanonu," so še navedle.

FBI je v zadnjih dneh policijo v ameriški zvezni državi Kalifornija opozoril, da bi se Iran za ameriške napade lahko maščeval z izstrelitvijo dronov proti zahodni obali ZDA, izhaja iz opozorila, ki ga je pregledal ABC News.

"Nedavno smo pridobili informacijo, da naj bi si Iran v začetku februarja 2026 domnevno prizadeval izvesti presenetljiv napad z uporabo brezpilotnih zračnih plovil z neidentificiranega plovila ob obali ozemlja Združenih držav, in sicer proti nedoločenim ciljem v Kaliforniji, v primeru, da bi ZDA izvedle napade na Iran," je zapisano v opozorilu, razposlanem konec februarja.

V njem je navedeno še, da "nimamo dodatnih informacij o času, načinu, cilju ali storilcih tega domnevnega napada".

V izraelskem napadu na mesto Tibnin na jugu Libanona je bilo po podatkih ministrstva za zdravje ubitih najmanj osem ljudi. Lokalni mediji so poročali, da je bil napad usmerjen v stavbo, v kateri so nastanjene razseljene družine. Libanonska tiskovna agencija je navedla, da je med žrtvami pet članov ene družine.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od začetka meseca po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje ubitih 634 ljudi. Po navedbah zdravstvenega ministra Rakana Naserdineja je med žrtvami 91 otrok, medtem ko je bilo več kot 1.500 ljudi ranjenih. Obenem je po zadnjih podatkih oblasti več kot 815.000 ljudi razseljenih, od tega jih je približno 126.000 zatočišče poiskalo v vladnih namestitvah.